Plastika

Medtem, ko se planet praktično duši v plastiki, odpadkih, ki ogrožajo življenja vseh živih bitij, zelo očitno tudi zdravje ljudi, se lahko vprašamo, zakaj vendar nam je bilo tega sploh treba. Plastično onesnaževanje zaradi svojih razsežnosti ter neposredne in vidne grožnje predstavlja eno najbolj perečih okoljevarstvenih problematik, ki zahteva takojšnje ukrepanje in drastične posege na globalni ravni.

Kako pa se je vse skupaj začelo? Uporaba naravnih materialov, ki so imeli lastnosti plastike, se je začela že veliko, veliko prej kot se je začel razvoj plastike iz popolnoma sintetičnih materialov. Plastiko iz sintetičnih mas, ki jo danes poznamo kot sodobno plastiko, so izumili šele na sredini 19. stoletja.

Že od nekdaj je človek skušal razvijati izume, tudi materiale, ki bi mu olajšali vsakodnevno življenje in ki so pravzaprav tudi vodili k napredku. Že v starodavnem Egiptu so tako za razne premaze uporabljali šelak, naravno smolo, ki jo izločajo nekatere vrste uši. Azteki in Maji so iz surove gume drevesa kavčukovca izdelovali žoge in druge predmete, Kitajci pa so že v 15. stoletju iz slame izdelovali posode, košare in izdelke za dom. Ti tako imenovani naravni predhodniki sodobne plastike še danes predstavljajo prijaznejšo alternativo sintetičnim materialom.

Prvi plastični material je leta 1839 odkril Charles Goodyear, ki je z modifikacijo lateksa (naravni polimer) s postopkom vulkanizacije izumil gumo. Prvo povsem umetno ustvarjeno plastiko, pridobljeno iz celuloze, pa je leta 1956 izumil angleški znanstvenik Alexander Parkes. Snov, imenovano parkesin, je javnosti prvič predstavil na mednarodni razstavi v Londonu leta 1962. Vzbudil je ogromno zanimanja, saj je predstavljal velik potencial, kar se tiče učinkovite, cenovno ugodne in vsestranske uporabe. Kljub potencialu parkesin nikoli ni dosegel velikega komercialnega uspeha, vsekakor pa je imel pomembno vlogo v razvoju plastičnih materialov. Ne glede na svoje pomanjkljivosti je predstavljal spodbudo znanstvenemu miljeju, da so raziskovali in ustvarjali nove sintetične materiale ter tlakovali pot razvoju sodobne plastike, ki jo še danes uporabljamo v številnih izdelkih.

Razmah plastičnih materialov in množična proizvodnja se je zgodila po drugi svetovni vojni oziroma v 50-ih letih prejšnjega stoletja, ko že poznamo celuloid, bakelit, celofan, vinil (PVC), polietilen, najlon, poliester… »Plastika« je takrat postala izraz, ki se še danes v vsakdanjem jeziku uporablja za širok spekter novih sintetičnih materialov široke potrošnje. Razvoj in uporaba plastike sta imela izjemen vpliv na sodobno družbo, vsestranskost plastike je namreč omogočila izdelavo cenovno ugodnejših, lažjih, bolj odpornih in vzdržljivih izdelkov, ki se uporabljajo praktično na vseh področjih življenja, od embalaže do medicinskih pripomočkov.

Danes so sledi plastike praktično povsod po svetu in tu se začne blišč pretvarjati v bedo. Leta 2017 so strokovnjaki predstavili številke, ki so zaskrbljujoče. Od začetka razvoja in proizvodnje sintetičnih plastičnih materialov smo na planet spravili približno 9,2 milijard ton plastike, od tega je 6,9 milijard ton zavržene plastike, od katere je kar 6,3 milijarde nerecikliranih odpadkov. Ki nekje na planetu ležijo in bodo ležali še najmanj 400 let. Ni namreč povsem znano, koliko časa potrebuje plastika za popoln razkroj do nivoja osnovnih molekul. Obstajajo ocene, da za to potrebuje od 450 let do neskončnosti.

V letu 2015 so na kalifornijski univerzi predstavili nazoren prikaz kopičenja plastičnega materiala skozi desetletja. V letu 2015 je bilo proizvedeno skupno 448 mio ton plastike (v letu 1950 približno 2,3 mio ton), od tega skoraj polovica za namen izdelkov široke potrošnje (46 mio ton) in embalaže (161 mio ton). Iz navedenega je razvidno, da je daleč največje področje uporabe plastike proizvodnja embalaže, kar je pravzaprav absurd, saj je večino ne uporabimo in jo takoj zavržemo.

Torej, ne glede na vse pozitivne učinke, ki jih uporaba plastičnih materialov ima na izboljšanje kakovosti življenja in naše udobje, je nujno potrebno, pravzaprav življenjsko pomembno, da se vsak od nas odgovorno loti uporabe in ravnanja s plastiko. Naj bodo prvi koraki, ki bi jih bilo treba storiti že včeraj, kar trije – maksimalno zmanjšanje uporabe plastike za enkratno uporabo, dosledno in učinkovito recikliranje ter opozarjanje in ozaveščanje.